Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jedrnato izraženo spoznanje o dialektiki sveta.

Igralec Matej Puc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Fenomen Puccinijevega uspeha od Manon Lescaut naprej je skladatelja povzdignil v vladarja med sodobniki, vladarja tako imenovane generacije devetdesetih. Ti ustvarjalci, Mascagni s Cavallerio rusticano, Leoncavallo z Glumači in Cilea z Adriano Lecouvreur ADRIANO LECOUVREUR, so obdobje zaznamovali vsak le s po enim samim zelo uspešnim opernim delom, katerega slave pa niso nikoli več dosegli ali celo presegli.
Zakaj je samo eden izmed njih skorajda neprekinjeno nizal uspeh za uspehom, tekmece pa pustil daleč za seboj?

John Milton Cage se je rodil 5. septembra v Los Angelesu. Zdi se, da sta Cagea, neskončno radovednega, prijaznega in vselej strpnega umetnika, pomembno določili že osebnosti njegovih staršev. Njegov oče John starejši je bil izumitelj, ki je med drugim zasnoval eno prvih različic podmornice, mati Lucretia pa je bila novinarka Los Angeles Timesa z izrazitim socialnim čutom. Na kolidžu Pomona je študiral pisanje, a je kljub očitni nadarjenosti in podpori profesorjev študij opustil in se raje odpravil v Evropo, kjer je študiral arhitekturo, se ukvarjal s slikarstvom, poezijo ter tudi glasbo. Po približno letu in pol se je vrnil v Združene države, kjer se je dokončno odločil za študij kompozicije. Vendar se nikoli ni omejeval le na glasbo in tako je večino svojega življenja dejavno posegal na področja vizualnih umetnosti, plesa, večmedijskih dogodkov ali literature.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Fran Gerbič: Jugoslovanska rapsodija za orkester, op. 60
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Samo Hubad


Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester
1. Allegro risoluto
2. Andante – maestoso
3. Allegro vivo
Izv.: Violina: Dejan Bravničar
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Milan Horvat

Ameriški pesnik, pisatelj, esejist in profesor Sydney Lea, rojen leta 1942, je avtor šestnajstih pesniških zbirk – prvo, Iskanje utopljenca, je izdal leta 1980, najnovejša je izšla lani. Za poezijo je bil tudi nagrajen, bil je pesnik lavreat države Vermont. Leajeva poezija je pogosto pripovedna, povezana z naravo, ki je pesniku posebej blizu. O njegovem razumevanju poezije in narave se je s pesnikom Sydneyem Leajem lani jeseni pogovarjal slovenski pesnik in prevajalec Marjan Strojan. Pesnikov ne druži samo poezija, temveč tudi prijateljstvo – in tako je nastal zanimiv umetniški dvogovor.


Bralca: Renato Horvat in Igor Velše.
Tonski mojster: Franci Moder.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Ob treh zgodovinskih posnetkih Leopolda Godowskega bo osrednja tema tokrat tudi njegova. V izvedbi pianista Marca-Andréja Hamelina bo zvenelo sedem Študij na Chopinovo etudo op. 10/5 ter obsežno Klavirsko sonato v e-molu Leopolda Godowskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ker smo vse bolj zatopljeni v svoje male zaslone, je obisk kina toliko večje doživetje. Kaj pa ogled filma 45 metrov pod površjem, v prostorih nekdanjega rudnika, kjer se lahko še vedno voha šmir? Prav to ponuja festival delavskega filma Kamerat, ki se začenja v Hrastniku. Na sporedu je več kot 20 dokumentarnih, celovečernih, kratkih in animiranih filmov, med njimi tudi premiera animiranega filma, ki so ga ustvarili otroci. Svet kulture gre še v galerijo DESSA na Židovsko stezo 4 v Ljubljani, prvo slovensko arhitekturno galerijo, ki letos praznuje 35 let delovanja, in pa v Galerijo Alkatraz, kjer odpirajo fotografsko razstavo in video instalacijo Sounding Spomenik. Razstava izhaja iz raziskave edinstvenih zvočnih atributov spomenikov nekdanje Jugoslavije.

Marca 2023 je v Mestnem muzeju potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi kitarist Leon Ravnikar in izvedel dela svojega mentorja Nejca Kuharja, Astorja Piazzolle in Miguela Llobeta.

Kitarist je eden izmed prejemnikov Škerjančeve nagrade ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer se je izobraževal pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Nejca Kuharja. Kitaro je sicer začel igrati v Glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 pod mentorstvom Denisa Kokalja in se pri njem izobraževal osem let. Že kaj kmalu pa je začel dosegati izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Pisateljica in prevajalka Evelina Umek je svojemu bogatemu knjižnemu opusu lani dodala še eno knjigo, pripoved P´nče (opuščaj označuje izpuščeni u, naglas je na prvem zlogu, beseda pa v kraškem narečju pomeni punčko). Naslovna junakinja pripovedi je pisateljica. Pripoved je zasnovala kot niz prizorov; tako ni ustvarila zgolj pričevanjske knjige, ampak ji je uspelo ustvariti še nekaj več: knjigo o otroškem doživljanju krutega sveta. Naslovna junakinja živi pod fašizmom, slovenščina je jezik previdnosti in šepetanja, mama je napeta, oče odsoten, punčka pa poskuša razumeti, kar lahko razume pri svojih letih. Pisateljica zelo premišljeno odmerja, kaj lahko punčka razume in česa ne, in tako ustvari psihološko prepričljivo miniaturo. K slikovitosti besedila prispevajo tudi preudarno zapisane narečne besede in molovske ilustracije Štefana Turka. Več o delu, objavljenem pri založbi Mladika, povesta Evelina Umek in pisec spremne besede Ivan Vogrič v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki so jo zaznamovali razni zapleti okrog avtorstva.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, spoprijemanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, česar nočemo videti, dokler se nam ni treba s tem neizogibno spoprijeti.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Posvečamo se izboru ljudskih pesmi, ki sta jih iz preteklih predstavitev v radijskem programu do takrat leta 1970 nabrala Zmaga Kumer in Julijan Strajnar. Zvočni zapisi so z leti samo še bolj dragoceni, saj sta se odnos do ljudske glasbe in tudi njeno izvajanje zelo spremenila in spomin na izročilo v drugem času in prostoru je razkošje, ki ga številne generacije pred nami niso poznale.

Enajsti cikel Carpe artem je pripravilo Društvo za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Na 6. koncertu z naslovom Nasprotovanja je s komorno skupino nastopil gostujoči pianist Markus Schirmer.

Na 6. koncertu Carpe artem z naslovom Nasprotovanja je gostoval ugledni avstrijski koncertni pianist Markus Schirmer, reden gost prestižnih koncertnih dvoran po svetu kot komorni glasbenik in solist z orkestri – od dunajskega Glasbenega združenja do londonske dvorane Wigmore in dvorane Suntory v Tokiu. Dejaven je tudi kot dolgoletni glasbeni pedagog – profesor klavirja na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu. Markus Schirmer je na koncertu muziciral z uveljavljenimi slovenskimi instrumentalisti: violinistko Boženo Angelovo, asistentko za violino na Mozarteumu v Salzburgu, violinistom Miladinom Batalovićem, vodje drugih violin v Simfoničnem orkestru SNG Maribor, violistom Nejcem Mikoličem, članom avstrijskega komornega ansambla Minui in Slovenskega godalnega seksteta, violistom Robertom Papijem, vodjo viol v Simfoničnem orkestru SNG Maribor, ter z violončelistom Nikolajem Sajkom, namestnikom vodje violončelov v mariborskem simfoničnem orkestru, ki je tudi umetniški vodja cikla Carpe artem. Glasbeni umetniki so posvetili koncert izvedbi Godalnega kvinteta št. 2, v B-duru, op. 87, nemškega zgodnjega romantika Felixa Mendelssohna Bartholdyja iz leta 1845 in Kvintet za klavir in godalni kvartet v Es-duru, op. 44, nemškega zrelega romantika Roberta Schumanna iz leta 1842.

Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno.

Režiser: Tugo Štiglic
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Sopran – Nataša Tič Ralijan
Alt – Marijana Brecelj
Bariton – Anton Petje
Bas – Andrej Nahtigal

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

Glasbena medigra.

Dr. Miha Pintarič, prevajalec, pesnik in esejist, je avtor eruditske širine, s prepoznavno in zelo samosvojo poetiko. Tematski in izrazni razpon njegove poezije je širok:skoraj ni teme, ki je ne bi odpiral in osvetljeval z lucidnimi, nenavadnimi, šaljivimi, jedkimi ali pa empatičnimi, liričnimi toni. Gibko menja jezikovne registre, z osupljivo lahkoto prehaja celo med različnimi jeziki in zdi se, kot da se najsvobodneje počuti v vezani verzni obliki. Tematsko in motivno raznolik je tudi izbor njegove še neobjavljene poezije, ki ga je pripravil avtor sam. V njej srečamo živali, se sprašujemo o zdravju, delamo uroke in potujemo po Sloveniji. Z obilo humorja.

Avtor literarnega dela: Miha Pintarič;
režiserka: Špela Kravogel;
interpret: Blaž Šef;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Urban Gruden;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Če bi že morali označiti glasbo Georgea Crumba, ki s svojim tankočutnim in izostrenim odnosom do zvoka skozi zastrtost intimnosti razkriva dela velike skrivnosti in lepote, bi lahko rekli, da njegova dela označuje predvsem dvoje: svojevrstnost in poglobljenost. Za njegovo glasbeno misel in kompozicijsko arhitekturo je značilno, da izhajata iz trdnih notranjih evokacij, improvizacije in simboličnih struktur in iz teh nastajajo svojevrstne zvočne pripovedi.