Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Domenica Cimarose, Pietra Nardinija, Giovannija Paisiella in Antonia Vivaldija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Henryka Wienawskega in Frédérica Chopina.

Dušan Šarotar je pisatelj in pesnik, avtor scenarijev za dokumentarne in igrane filme, piše tudi za otroke. Leta 1999 je izšel njegov romaneskni prvenec Potapljanje na dah, njegov drugi roman Biljard v Dobrayu je bil leta 2007 nominiran za nagrado kresnik, prav tako je bil za to nagrado leta 2022 nominiran njegov roman Zvezdna karta. Objavil je tudi štiri pesniške zbirke, njegova zadnja zbirka pesmi v prozi z naslovom Nikomah poroča je izšla lani. V pesmi Školjka pesnik školjko primerja z zagonetno notranjostjo posameznika. Interpretira Tomaž Gubenšek.

Na sporedu glasba Antonina Dvořaka, Antona Weberna in Bedřicha Smetane.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Na basso continuo ali generalni bas danes pogosto gledamo kot na nekakšno spremljavo, v obdobju baroka pa je veljal za osnovo kompozicije, saj je vseboval harmonsko zasnovo celotne skladbe. Izpod Bachovega peresa se je ohranilo nenavadno malo takih del. Pravzaprav jih je vse manj, saj se je v dvajsetem stoletju izkazalo, da so mu več skladb pripisovali po pomoti in da gre za dela drugih skladateljev. Za povsem avtentični tako danes veljata le dve sonati za flavto in dve za violino.

Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, upalo se je na zagon. Veliko založnikov, stanovskih združenj in društev je bilo zato še posebej razočaranih, ko so letos prejeli manj sredstev. Slovenska knjiga naj bi po njihovem celo nazadovala. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa da bodo povečevali sredstva. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni?
Gostje oddaje: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Hectorja Berlioza, Samuela Barberja in Vitje Avsca.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb na teme poletja - za komorne skupine in za solistko z orkestrom. V izvedbi uglednih slovenskih solistov in komornih izvajalcev ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija boste poslušali Poletno impresijo Vitje Avsca za flavto in harfo, Poletno glasbo za pihalni kvintet Samuela Barberja in pesemski cikel Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza na verze Théophila Gautierja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. julija, ob 5.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.

Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem? Številke so neizprosne: po najnovejših podatkih v naši državi več kot 135.000 prebivalk in prebivalcev nima svojega izbranega osebnega zdravnika, več kot 150.000 bolnic in bolnikov pa na zdravljenje čaka nedopustno dolgo. Težave slovenskega zdravstva bodo ena od tem pogovora s prof. dr. Igorjem Švabom, dekanom medicinske fakultete v Ljubljani. Gost oddaje Glasovi svetov je specialist družinske medicine in ustanovitelj Katedre za družinsko medicino. Njegov učbenik, ki ga je uredil v sodelovanju z dr. Danico Rotar Pavlič, so že prevedli v hrvaščino in angleščino, v ukrajinščino in nemščino; vse bolj pa se kaže, da ga bodo med obvezno študijsko literaturo uvrstili še na Madžarskem in v Švici. Prof. Švab si ne zatiska oči pred izzivi in dokumenti, ki jih prejme na svojo delovno mizo. Več pa v pogovoru, ki ga je vodil Iztok Konc.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 130 let od skladateljevega rojstva. Rodil se je v Pragi, kot Kafka in Mahler je bil tudi on po poreklu nemški Jud, ki je odraščal v češkem okolju. Bil je tudi eden najzgodnejših in najuspešnejših skladateljev, ki se je pri svojem ustvarjanju opiral na džez. Glasbeni navdih je sicer črpal še iz drugih virov, med drugim iz čeških narodnih pesmi.

Na sporedu Mazurka za klavir št. 2, op. 59 Frana Gerbiča, Sinfonia Carnioli, Soudaška, za pihalni orkester Tomaža Habeta in Sonata za violončelo in klavir Uroša Kreka.

Ko se obrne sto let, se nekaj zgodi tudi z glasbo. Glasba prihodnosti ne bo sledila popularnosti, obrnila se bo na zvok, ki bo na drugačen način gradil poetične odtise: brez prave melodije, brez melanholičnih odbliskov, z barvitimi podobami nove instrumentacije. Spremembe bodo opazne postopno.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, spoprijemanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Menda si je želela postati igralka, a je v nekem trenutku spoznala, da v takšni vlogi ne bi želela vse življenje stati na odru. Na oder vseeno rada stopi, in to zelo pogosto, vendar v vlogi pevske dive. Dive, ki zelo rada poje tudi šansone.

Desetega aprila je v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev potekal koncert iz cikla Koncertni atelje. Nastopili sta flavtistka Anja Clift in klarinetistka Valentina Štrucelj, ki sta izvedli dela Uroša Rojka, Olge Neuwirth, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc in Maurizia Pisatija.

Pred nastopom na ljubljanskem džezovskem festivalu poslušamo nizozemsko-slovenski Tututu Orchestra ter pogovor z njegovo vodjo Mojco Zupančič ter trobentaško-elektroakustični duo Star Splitter Gabriela Mitellija in Roba Mazurka.

V 88. letu starosti se je v soboto, 6. julija 2024, na svojem domu v Britofu pri Kranju za vedno poslovil prof. Martin Kadivec, pesnik, literarni raziskovalec in vsestranski kulturni delavec, ki je s svojim poklicnim, strokovnim in ljubiteljskim delovanjem v skoraj sedmih desetletjih močno zaznamoval in oblikoval kulturno življenje v šenčurski občini. V širšem slovenskem okviru pa je njegovo najpomembnejše delo raziskava in predstavitev življenja in ustvarjanja velikega slovenskega igralca Ignacija Borštnika. Poleg strokovnih člankov in ocen knjižnih del je prof. Kadivec skoraj vse življenje pisal tudi pesmi. Izdal je dve zbirki, Na Ciganci in Vaški obraz, pripravljal pa je tudi tretjo. V spomin nanj smo izbrali nekaj pesmi iz njegovega prvenca.

Interpreti Andrej Nahtigal, Zvone Hribar in Gregor Čušin,
napovedovalca Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih,
režija Igor Likar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
izbor pesmi Danijela Bakovnik,
urednik Matej Juh.
Produkcija 2017.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.