Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, antifona Salve Regina, RV 617 Antonia Vivaldija, Mozartov Divertimento za godala v F-duru, K. 138, Divertimento za orglice in godalni kvartet Gordona Jacoba in Škrjanček vzleta – romanca za violino in orkester Ralpha Vaughana Williamsa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Serenado za pihala, violončelo in kontrabas v d-molu, op. 44 Antonina Dvoržaka in Nokturno za kvartet rogov Nikolaja Rimskega Korsakova.

Jana Putrle Srdić se je uveljavila kot pesnica, ki zna bralcu z besedami jasno naslikati tako realistične kot nadrealistične mestne pokrajine. V zbirki iz leta 2014 z naslovom To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje je svojo poetiko dopolnila in v verzih povezala kulturo, naravo, biotehnologijo in kibernetiko. V Liričnem utrinku bomo slišali pesem iz te zbirke z naslovom Toliko vesolj pod eno veko. Interpretira Tina Potočnik.

Na sporedu Trije klavirski impromptuji, op. 15 Ermanna Wolfa-Ferrarija, Komorna simfonija v enem stavku Franza Schrekerja, V puščavi – glasbena slika v obliki toccate, op. 15 Ignaca Jana Paderewskega, Simfonija št. 3 v C-duru, op. 52 Jeana Sibeliusa, Sonata za klavir št. 3 v h-molu, op. 58 Frédérica Chopina in Krajnčanova priredba slovenske narodne iz Prekmurja Zrejlo je žito.

Predvajamo Bachove sonate, suite in partite, namenjene solističnemu inštrumentu brez spremljave, kot so violina, violončelo, flavta in lutnja. Znano je, daje Bach igral violino, violo, violončelo in celo vrsto instrumentov s tipkami, ni pa jasno, če je znal igrati tudi lutnjo. Priporočilo, ki ga je napisal za nekega učenca, dopušča možnost, da ga je poučeval tudi na tem inštrumentu, in lutnjo navaja tudi neki inventar njegovih glasbil.

V oddaji vas bomo opozorili na nastope naših jazzistov na Ljubljanskem jazz festivalu, v nadaljevanju oddaje bomo predvajali skladbe z novih albumov saksofonista Blaža Švagana in zasedbe Ljubljanski jazz oktet.

V Notranjskem muzeju v Postojni so sredi junija odprli razstavo z naslovom »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«. Njena posebnost je v avtorstvu in med drugim v izboru naslova, ki ga je izbrala spletna aplikacija ChatGPT. Razstavo smo na začetku julija obiskali in se pogovarjali s kustosinjo Ano Čič, ki je koordinirala skupino štirih ljubiteljic preteklosti, v tem primeru zgodovine. V okviru andragoškega programa »Muzej za zelence« so jo namreč pod njenim mentorstvom pripravile v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. Razstavo so udeleženke zasnovale kot časovni trak od leta 1136 - ko je Postojna prvič omenjena v starih rokopisih Oglejskega patriarhata kot »Ariperch« - pa do konca druge vojne, ko na Slovenskem sloj plemstva dokončno izgine. Za vsako stoletje so izpostavile določene rodbine, osebnosti in dogodek, ki se jim je zdel zanimiv. Tako na razstavi zasledimo preproste predstavitve družin znamenitih priimkov, kot so Auersperg ali Turjaški, Cobenzl, ki so izhajali iz Štanjela na Krasu, Codelli, Lueger, od katerih je najbolj znan Erazem Predjamski. Zasledimo še gospode Orehovške in rodbino Windischgraetz. Posebej so predstavile patriarhat iz Ogleja (Aquileia), ki je imel na območju južno od reke Drave dolga stoletja celo civilno moč jurisdikcije, in pa lokalne veljake kot je bil Anton Globočnik plemeniti in Josip Gorup plemeniti iz Slavine, ki je v 19. stoletju obogatel kot tržaški poslovnež. Glede na to, da je sama zamisel sodelovanja z nemuzejskimi ljudmi prišla iz sodobnih smernic muzealstva Mednarodnega muzejskega sveta, katerega člani so tudi tukajšni muzealci, je Ana Čič na naše vprašanje posebej razmišljala o tem, kakšno stopnjo tveganja za končen videz razstave je njej predstavljalo sodelovanje z nešolanimi muzealci.

Sopranistko poslušajmo v izvajanju opernih arij Gioacchina Rossinija, Vincenza Bellinija in Giacoma Puccinija.

Sopranistka Ondina Otta Klasinc, se je rodila 16. julija 2024 v Trstu in je bila ena vodilnih lirskih sopranistk 20. stoletja. V ljubljanski Operi in nato v petnajstih letih dela v mariborski operni hiši je nastopila v 60-ih opernih delih, uspešno pa je gostovala tudi v mednarodno uveljavljenih opernih hišah. V Slovenijo jo je povabil skladatelj in dirigent dr. Danilo Švara, ki je petindvajset let pozneje opisal njen operni začetek z besedami: ''Avdicija v Ljubljani ni bila uspešna le zaradi lepote in obsega njenega glasu ter zelo dobre tehnike, temveč tudi zaradi nevsakdanje muzikalnosti, živahnosti, temperamenta in odlične gledališke pojave.'' Decembra 2011 je prejela Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Sopranistko Ondino Otta Klasinc bomo v prvi oddaji poslušali v izvajanju arij iz oper La Bohème Giacoma Puccinija in Semiramide iz istoimenske opere Gioacchina Rossinija ter kavatine Norme iz istoimenske opere Vincenza Bellinija. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo sopranistka govorila o svojem glasbeno-umetniškem delu.

.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V izvedbi vodilnih slovenskih ljubiteljskih godb predvajamo Knjigo prigod Roka Goloba, Privšek potpouri Jožeta Privška in skladbo Zemlja pleše Mojmirja Sepeta v priredbi Gregorja Strniše.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, danes zvečer pa se bo s projekcijo filmov iz preteklosti na stopnišču Mestne hiše začela poletna Animateka. Vabljeni k poslušanju!

Drugo polovico koncerta Nazaj k romantiki poslušamo danes, kajti polovico smo slišali že prejšnji teden. Koncert so organizirali Rotary klubi Ljubljana Center in Praga Mesto ter glasbeni akademiji iz Ljubljane in Prage.
Prejšnji teden smo v izvedbi godalnega kvarteta Perpetuum in združene zasedbe čeških in slovenskih glasbenikov poslušali dela Emerika Berana, Marijana Lipovška, Leoša Janačka in novo delo ljubljanskega študenta kompozicije Mihe Nahtigala, ta teden pa nas čakata skladbi Antonina Dvořaka in Demetrija Žebreta v izvedbi čeških glasbenikov.

ANTONÍN DVOŘÁK: MINIATURE ZA DVE VIOLINI IN VIOLO, OP. 75A
Violina: ANDREA ASTRABOVÁ, Violina: KRISTÝNA JUNGOVÁ, Viola: MÁJA WITTOVÁ

DEMETRIJ ŽEBRE: GODALNI KVARTET
Violina: ANDREA ASTRABOVÁ, Violina: KRISTÝNA JUNGOVÁ, Viola: MÁJA WITTOVÁ, Violončelo: KEISHIRO MIKAWA

LEOŠ JANÁČEK / JARMIL BURGHAUSER: DOBROU NOC
Združena godalna kvarteta: Violina - Andrea Astrabova, Nuša Rejc, Kristyna Jungova in Anja Kralj, viola - Maja Wittova in Manica Slapšak, violončelo - Keishiro Mikawa in Urša Roš

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Pesnik in esejist Esad Babačić je izdal več pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, v domovini pa nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus; nominiran je bil za Jenkovo in Veronikino nagrado. Za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg? je prejel Rožančevo nagrado. Babačićev esej Prostori brez imen smo prvič predvajali leta 2021.

''Namesto uslužnosti in pohlevne upogljivosti njegovih meščanov bi morali ponuditi tisto, na kar je to mesto resnično lahko ponosno. Glede na to, da smo bili v osemdesetih metropola alternativne kulture v tem delu Evrope, bi lahko imeli, recimo, most Primoža Habiča, pevca skupine Niet. Ali pa podhod Braneta Bitenca pod Celovško cesto, tam pri Kinu Šiška pa spominsko ploščo na Johnny Rotten Square. Svoj košček ljubljanskega asfalta bi si zaslužil tudi nepozabni novinar Ivo Štandeker, pa seveda Rok Petrovič, ki je bil prvi pesnik med slalomisti in prvi slalomist med pesniki. Še veliko prostorov bi morali poimenovati z imeni, ki nas bodo v prihodnosti reševala pred puščavo, ki vse glasneje raste v naših prometnih dušah brez neba. Drugače bo Ljubljana resnično le še pokopališče prostorov, ki jih ne smemo pogrešati!''

Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek – odlomke iz Arabeske za simfonični orkester Pavla Mihelčiča v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Bojana Adamiča. Tonski mojster eseja Blaž Kumše, bralca Matjaž Romih in Mateja Perpar.

Sir Simon Rattle je lani postal novi šef dirigent Zbora in Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Za otvoritveni koncert, ki je bil 22. septembra lani v Herkulovi dvorani Rezidence v Münchnu, je izbral oratorij »Stvarjenje« Josepha Haydna.

Medtem ko Ciril in Marica živita neperspektivno življenje v nižjem socialnem sloju, Anamarija in Benjamin uživata v poslovnem, preskrbljenem meščanskem vsakdanu. Pa je res vse tako črno-belo? Koliko so lahko uspešneži zasužnjeni in luzerji svobodni in bolj brezskrbni, se kaže predvsem v trku navad, vrednot in prepričanj dveh parov na morskem letovanju.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina

Ciril – Tomaž Gubenšek
Marica – Vesna Jevnikar
Anamarija – Vesna Slapar
Benjamin – Miha Rodman

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2012.

Glasbena medigra.

Jedro znanstvenega ter tudi pesniškega ustvarjanja britanskega pesnika Hugha Dunkerleyja sta okoljevarstvo in ekokritika ki ju ob kreativnem pisanju poezije tudi poučuje na univerzi v Chichestru. Eno izmed vprašanj, ki si jih Dunkerley kot pesnik zastavlja, je vprašanje naše hkratne povezanosti z naravo in popolne odtujenosti od nje. Dunkerley ga izpisuje v slikovitem, metaforično močnem, a hkrati skoraj prosojnem realističnem jeziku. To je značilno tudi za tokratni izbor pesmi, ki je iz avtorjeve zbirke z naslovom Kunec.

Avtor literarnega dela: Hugh Dunkerley;
avtorica prevoda: Tina Kozin;
režiser: Klemen Markovčič;
interpretira: Branko Jordan;
glasbena opremljevalka: Sara Železnik;
mojster zvoka: Nejc Zupančič;
posneto leta 2013.

Poslušali bomo izbor skladb v izvedbi glasbenikov, ki bodo nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma in Križank v Ljubljani v okviru tradicionalnega Jazz festivala. Letos bo trajal štiri dni – od srede, 10. julija, do sobote, 13. julija.